ECB obrestna mera 2026

ECB ključna obrestna mera (deposit facility rate) danes znaša 2,00 % (3. apr. 2026). Poleg te mera ECB določa še mero za glavne operacije refinanciranja (2,15 %) in mero za odprto ponudbo mejnega posojila (2,40 %). Za kredite v Sloveniji je najpomembnejša deposit facility rate, ker neposredno vpliva na EURIBOR.

Naslednja seja ECB je 30. apr. 2026. Na podlagi €STR terminske krivulje (2. apr. 2026) trgi za naslednjo sejo pričakujejo 100 % verjetnost: Brez spremembe (2,00 %). Tržna pričakovanja se dnevno spreminjajo. Dejanske odločitve ECB so odvisne od inflacije, gospodarske rasti in geopolitičnih razmer.

Ko ECB zniža deposit facility rate, se poceni dostop bank do denarja, kar pritisne navzdol tudi EURIBOR. Vaša spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz EURIBOR-ja in pribitka banke. Nižji EURIBOR pomeni nižji mesečni obrok. Učinek se pri večini slovenskih bank odrazi ob naslednjem 6-mesečnem fiksingu obrestne mere. Tudi fiksne obrestne mere so posredno odvisne od ECB politike, saj banke pri njihovem določanju upoštevajo medbančne obrestne zamenjave (interest rate swaps), ki odražajo tržna pričakovanja glede prihodnje monetarne politike. Enaka logika velja za stanovanjske in potrošniške kredite.

ECB obrestna mera je instrument monetarne politike, ki ga Svet ECB določi na svojih sejah. Gre za administrativno mero - ECB jo postavi na točno določeno raven. EURIBOR je tržna obrestna mera, ki nastane iz dnevnih kotacij panela evropskih bank pri medbančnem posojanju. Nihče je ne določi z odločitvijo, temveč se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja na denarnem trgu. ECB mera velja za transakcije med poslovnimi bankami in centralno banko. EURIBOR velja za posojanje med poslovnimi bankami samimi. Ko ECB spremeni svojo mero, to vpliva na stroške likvidnosti za banke. Cenejši dostop do denarja pri ECB pritisne navzdol tudi ceno medbančnega posojanja, torej EURIBOR. Premik pa ni nujno enak - če ECB zniža mero za 0,25 odstotne točke, se EURIBOR lahko premakne za več ali manj, odvisno od tržnih razmer. EURIBOR je namreč usmerjen v prihodnost. Finančni trgi vračunajo pričakovane odločitve ECB že vnaprej, zato se EURIBOR pogosto premakne pred uradno spremembo. Za kreditojemalce je EURIBOR bolj neposredno pomemben, ker kreditne pogodbe za spremenljivo obrestno mero navezujejo ravno na EURIBOR, ne na ECB mero.

Naslednja seja ECB Sveta za denarno politiko je 30. apr. 2026. ECB ima 8 rednih sej letno (približno vsake 6 tednov). Na vsaki seji se odloči, ali bo obrestno mero zvišala, znižala ali pustila nespremenjeno. Prihodnje seje: 11. jun. 2026, 23. jul. 2026.

Svet ECB (Governing Council), ki ga sestavlja 6 članov izvršilnega odbora in guvernerji centralnih bank držav evrskega območja, odloča o obrestnih merah na podlagi analize inflacijskih pritiskov, gospodarske rasti, kreditne aktivnosti in globalnih razmer. Primarni cilj ECB je cenovna stabilnost - inflacija blizu 2 % na srednji rok.

Tržna pričakovanja izračunamo iz €STR (Euro Short-Term Rate) terminske krivulje, ki jo objavlja econforecasting.com na podlagi OIS (Overnight Index Swap) cen. €STR je čeznočna obrestna mera ki tesno sledi ECB deposit facility rate z razmikom okoli 0,10 odstotne točke. Iz pričakovane €STR vrednosti na datum vsake ECB seje izpeljemo implied deposit facility rate in izračunamo verjetnost spremembe ob predpostavki korakov po 0,25 odstotne točke. Metodologija je primerljiva s CME FedWatch Tool, ki ga za ameriško centralno banko (Fed) uporablja finančna industrija.

V zadnjem letu je ECB deposit facility rate padla z 2,50 % na trenutnih 2,00 % (3. apr. 2026). ECB je v ciklu zniževanja od junija 2024, ko je prvič znižala mero po obdobju dvigov 2022-2023. Zadnja sprememba: brez spremembe (2,00 %) (19. mar. 2026).