ECB obrestna mera 2026
ECB depozitna obrestna mera (Deposit Facility Rate, DFR) danes znaša 2,50 %. DFR od septembra 2024 funkcionira kot operativno sidro monetarne politike v evrskem območju in najbolj neposredno vpliva na EURIBOR ter kredite v Sloveniji. ECB je na zadnji seji (29. okt. 2026) mero pustila nespremenjeno. €STR terminska krivulja za naslednjo sejo (17. dec. 2026) implicira pričakovano DFR 2,69 % (zvišanje).
Napovedi ECB 2026
Ključne ugotovitve
- Trenutna ECB obrestna mera
- 2,50 % depozitna obrestna mera (DFR). Zadnja odločitev (29. okt. 2026): brez spremembe (2,50 %).
- €STR implicira za prihodnje seje
- Pričakovano DFR v razponu 2,69–2,88 % za seje od 17. dec. 2026 do 18. mar. 2027. Vir: €STR terminska krivulja (econforecasting.com).
- Od vrha cikla
- DFR se je z 4,00 % (20. sep. 2023) znižala na 2,50 % - 1,50 odstotne točke v 38 mesecih.
- Zakaj ne objavljamo verjetnosti
- Objavljamo tržno implicirano pričakovano DFR iz €STR terminske krivulje (expected value), ne fabriciranih odstotkov verjetnosti. Razbitje na verjetnostne scenarije je odvisno od izbire modela, zato prikazujemo robustnejšo pričakovano vrednost.
Spodnja tabela prikazuje tržno implicirano pričakovano DFR za vsako prihodnjo sejo ECB, izpeljano iz €STR terminske krivulje (econforecasting.com, 18. nov. 2026). Vrednosti so pričakovane ravni (pričakovana vrednost), ne verjetnosti scenarijev.
| Seja | Pričakovana DFR | Smer | Premik |
|---|---|---|---|
| 17. dec. 2026 (naslednja) | 2,69 % | Zvišanje | +0,19 o. t. |
| 4. feb. 2027 | 2,80 % | Zvišanje | +0,30 o. t. |
| 18. mar. 2027 | 2,88 % | Zvišanje | +0,38 o. t. |
| 29. apr. 2027 | 2,94 % | Zvišanje | +0,44 o. t. |
| 10. jun. 2027 | 3,02 % | Zvišanje | +0,52 o. t. |
| 22. jul. 2027 | 3,02 % | Zvišanje | +0,52 o. t. |
| 9. sep. 2027 | 3,05 % | Zvišanje | +0,55 o. t. |
| 28. okt. 2027 | 3,05 % | Zvišanje | +0,55 o. t. |
| 16. dec. 2027 | 3,05 % | Zvišanje | +0,55 o. t. |
€STR terminska krivulja podaja tržno implicirano povprečno pričakovanje, ne verjetnosti posameznih scenarijev.
Vir: €STR terminska krivulja (econforecasting.com), 18. nov. 2026. Vsebina je informativne narave.
Gibanje ECB obrestne mere
ECB depozitna obrestna mera (DFR) 18. nov. 2026 znaša 2,50 %. Mera je bila negativna od junija 2014 do julija 2022. Sledili so dvig na 4,00 % (od julija 2022 do septembra 2023), znižanje na 2,00 % (od junija 2024 do junija 2025) in dvig na 2,50 % (od junija 2026 do septembra 2026). Zadnja odločitev (29. okt. 2026): ECB je mero pustila nespremenjeno.
Graf prikazuje zgodovinsko gibanje zadnjih 5 let in napoved na podlagi €STR terminske krivulje. Črtkana črta prikazuje tehtano povprečje tržnih pričakovanj.
Vir: ECB Statistical Data Warehouse, 18. nov. 2026. Napoved izpeljana iz €STR terminske krivulje (econforecasting.com, 18. nov. 2026).
Odločitve ECB po sejah
| Datum | Odločitev |
|---|---|
| 16. dec. 2027 | Predvidena seja |
| 28. okt. 2027 | Predvidena seja |
| 9. sep. 2027 | Predvidena seja |
| 22. jul. 2027 | Predvidena seja |
| 10. jun. 2027 | Predvidena seja |
| 29. apr. 2027 | Predvidena seja |
| 18. mar. 2027 | Predvidena seja |
| 4. feb. 2027 | Predvidena seja |
| 17. dec. 2026 | Predvidena seja |
| 29. okt. 2026 | brez spremembe (2,50 %) |
| 10. sep. 2026 | zvišanje na 2,50 % |
| 23. jul. 2026 | brez spremembe (2,25 %) |
| 11. jun. 2026 | zvišanje na 2,25 % |
| 30. apr. 2026 | brez spremembe (2,00 %) |
| 19. mar. 2026 | brez spremembe (2,00 %) |
| 5. feb. 2026 | brez spremembe (2,00 %) |
| 18. dec. 2025 | brez spremembe (2,00 %) |
| 30. okt. 2025 | brez spremembe (2,00 %) |
| 11. sep. 2025 | brez spremembe (2,00 %) |
| 24. jul. 2025 | brez spremembe (2,00 %) |
| 5. jun. 2025 | znižanje na 2,00 % |
| 17. apr. 2025 | znižanje na 2,25 % |
| 6. mar. 2025 | znižanje na 2,50 % |
| 30. jan. 2025 | znižanje na 2,75 % |
| 12. dec. 2024 | znižanje na 3,00 % |
| 17. okt. 2024 | znižanje na 3,25 % |
| 12. sep. 2024 | znižanje na 3,50 % |
| 18. jul. 2024 | brez spremembe (3,75 %) |
| 6. jun. 2024 | znižanje na 3,75 % |
ECB mera in EURIBOR
6-mesečni EURIBOR (3,02 %) sledi DFR (2,50 %) z razmakom 0,52 odstotne točke. Razlika izvira iz medbančne kreditne premije. Od novembra 2021 do oktobra 2026 se je razmak med mesečnim povprečjem 6M EURIBOR in povprečno DFR istega meseca gibal med −0,52 (decembra 2024) in +1,25 odstotne točke (oktobra 2022), odvisno od faze ECB cikla. Ko ECB naznani ali nakaže spremembo, se EURIBOR pogosto premakne že pred uradno odločitvijo, ker tržna pričakovanja vplivajo na medbančno posojanje.
Viri: ECB SDMX API (ECB mera), euribor-rates.eu (EURIBOR), 18. nov. 2026. Napoved: €STR terminska krivulja (econforecasting.com), Chatham Financial (swap obrestne mere na 6M EURIBOR).
Kako ECB obrestna mera vpliva na vaš kredit
ECB z obrestno mero nadzira ceno denarja v evrskem območju. Spremembe DFR vplivajo na obe vrsti kreditov, a prek različnih mehanizmov. Pri spremenljivih obrestnih merah je vpliv neposreden prek EURIBOR-ja, pri fiksnih pa posreden prek tržnih pričakovanj.
Krediti s spremenljivo obrestno mero
Ko ECB zniža DFR, se poceni dostop bank do likvidnosti. To pritisne navzdol medbančne obrestne mere, vključno z EURIBOR-jem, kar pomeni nižji mesečni obrok. Obratno - ob dvigu DFR se EURIBOR zviša in obroki narastejo. Pribitek banke ostane fiksen skozi celotno dobo kredita, spreminja se le EURIBOR. Trenutno je 6-mesečni EURIBOR pri 3,02 %, DFR pa pri 2,50 %. Razlika (0,52 odstotne točke) odraža medbančno kreditno premijo. Aktualne mere in napoved najdete na strani EURIBOR napoved in gibanje.
Krediti s fiksno obrestno mero
Fiksne obrestne mere niso neposredno vezane na EURIBOR, a so kljub temu odvisne od ECB politike. Banke pri določanju fiksnih mer upoštevajo medbančne obrestne zamenjave (interest rate swaps), ki odražajo tržna pričakovanja glede prihodnje monetarne politike. Ko trgi pričakujejo nadaljnje znižanje ECB mere, swap obrestne mere padejo in banke lahko ponudijo nižje fiksne mere. Obratno - ko trgi pričakujejo zviševanje, swap mere narastejo in fiksne obrestne mere sledijo navzgor. Povezava je posredna in usmerjena v prihodnost, zato se fiksne mere lahko spreminjajo že pred dejansko odločitvijo ECB.
Primerjajte dejanske ponudbe bank:
- Primerjava stanovanjskih kreditov - obrestne mere, EOM in mesečni obroki
- Primerjava potrošniških kreditov - fiksne in spremenljive obrestne mere
- Obrestne mere potrošniških kreditov - primerjava EOM vseh 12 bank
- Primerjava depozitov - najboljše obrestne mere za varčevanje
- Prenos obrestnih mer ECB v depozite in kredite - katera banka je prenesla spremembo v depozitne in kreditne mere in s kolikšnim zamikom
- Fiksna ali spremenljiva obrestna mera - kdaj izbrati katero
- Dejanske obrestne mere - po kakšnih merah banke dejansko sklepajo kredite
Tri ključne obrestne mere ECB
ECB določa tri ključne obrestne mere, ki sestavljajo koridor medbančnih obrestnih mer v evrskem območju: depozitna (DFR), mera glavnih operacij refinanciranja (MRO) in mera mejnega posojila (MLF). Septembra 2024 je ECB zožila koridor MRO−DFR z 0,50 na 0,15 odstotne točke, s čimer je DFR postala dejansko operativno sidro monetarne politike. Za kredite v Sloveniji je najpomembnejša DFR, ker neposredno vpliva na EURIBOR. Vir: ECB Statistical Data Warehouse, 18. nov. 2026.
Pogosta vprašanja
Koliko znaša ECB obrestna mera danes?
ECB depozitna obrestna mera (Deposit Facility Rate, DFR) danes znaša 2,50 % (18. nov. 2026). ECB določa tri ključne obrestne mere: poleg DFR še mero glavnih operacij refinanciranja (2,65 %, MRO) in mero mejnega posojila (2,90 %, MLF). Za kredite v Sloveniji je najpomembnejša DFR, ker od septembra 2024 funkcionira kot operativno sidro monetarne politike in neposredno vpliva na EURIBOR.
Kdaj bo ECB znižala ali zvišala obrestno mero?
Naslednja seja ECB je 17. dec. 2026. €STR terminska krivulja (18. nov. 2026) za to sejo implicira pričakovano DFR 2,69 % (zvišanje, +0,19 o. t.). Tržna pričakovanja se dnevno spreminjajo, izražamo jih kot povprečje (expected value), ne verjetnosti scenarijev. Dejanske odločitve ECB so odvisne od inflacije, gospodarske rasti in geopolitičnih razmer. Podatki so stanje 18. nov. 2026.
Kako ECB obrestna mera vpliva na kredite?
Ko ECB spremeni deposit facility rate, se prilagodi cena, po kateri banke dostopajo do denarja, kar se prenese tudi na EURIBOR. Ob znižanju mere EURIBOR praviloma pade, ob zvišanju pa se dvigne. Vaša spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz EURIBOR-ja in pribitka banke, zato nižji EURIBOR pomeni nižji mesečni obrok, višji pa višjega. Učinek se pri večini slovenskih bank odrazi ob naslednjem 6-mesečnem fiksingu obrestne mere. Tudi fiksne obrestne mere so posredno odvisne od ECB politike, saj banke pri njihovem določanju upoštevajo medbančne obrestne zamenjave (interest rate swaps), ki odražajo tržna pričakovanja glede prihodnje monetarne politike. Enaka logika velja za stanovanjske in potrošniške kredite.
Kaj je razlika med ECB obrestno mero in EURIBOR?
ECB obrestna mera je instrument monetarne politike, ki ga Svet ECB določi na svojih sejah. Gre za administrativno mero - ECB jo postavi na točno določeno raven. EURIBOR je tržna obrestna mera, ki nastane iz dnevnih kotacij panela evropskih bank pri medbančnem posojanju. Nihče je ne določi z odločitvijo, temveč se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja na denarnem trgu. ECB mera velja za transakcije med poslovnimi bankami in centralno banko. EURIBOR velja za posojanje med poslovnimi bankami samimi. Ko ECB spremeni svojo mero, to vpliva na stroške likvidnosti za banke. Cenejši dostop do denarja pri ECB pritisne navzdol tudi ceno medbančnega posojanja, torej EURIBOR. Premik pa ni nujno enak - če ECB zniža mero za 0,25 odstotne točke, se EURIBOR lahko premakne za več ali manj, odvisno od tržnih razmer. EURIBOR je namreč usmerjen v prihodnost. Finančni trgi vračunajo pričakovane odločitve ECB že vnaprej, zato se EURIBOR pogosto premakne pred uradno spremembo. Za kreditojemalce je EURIBOR bolj neposredno pomemben, ker kreditne pogodbe za spremenljivo obrestno mero navezujejo ravno na EURIBOR, ne na ECB mero.
Kdaj je naslednja seja ECB?
Naslednja seja ECB Sveta za denarno politiko je 17. dec. 2026. Svet ECB ima 8 sej o denarni politiki letno (približno vsakih 6 tednov). Na vsaki od njih se odloči, ali bo obrestno mero zvišala, znižala ali pustila nespremenjeno. Prihodnje seje: 4. feb. 2027, 18. mar. 2027, 29. apr. 2027. Podatki so stanje 18. nov. 2026.
Kako ECB določa obrestno mero?
Svet ECB (Governing Council), ki ga sestavlja 6 članov izvršilnega odbora in guvernerji centralnih bank držav evrskega območja, odloča o obrestnih merah na podlagi analize inflacijskih pritiskov, gospodarske rasti, kreditne aktivnosti in globalnih razmer. Primarni cilj ECB je cenovna stabilnost - inflacija blizu 2 % na srednji rok.
Kako se izračunajo tržna pričakovanja za ECB obrestno mero?
Tržna pričakovanja izračunamo iz €STR (Euro Short-Term Rate) terminske krivulje, ki jo objavlja econforecasting.com na podlagi cen OIS (Overnight Index Swap). €STR je čeznočna obrestna mera, ki jo ECB objavi vsak delovni dan. Tesno sledi depozitni meri ECB (DFR) in se giblje malenkost pod njo, razmik je nekaj stotink odstotne točke. Krivulja podaja pričakovana mesečna povprečja €STR. Umerimo jo v tekočem mesecu, ko je DFR znana: razliko med znano DFR in vrednostjo krivulje za ta mesec prištejemo vsem mesecem krivulje. Tako izničimo strukturni razmik in morebitno odstopanje krivulje od dejanske €STR. Odločitev ECB začne veljati v sredo po seji, zato pričakovano DFR po seji preberemo iz prvega meseca, ki je v celoti pod novo mero. Kadar v ta mesec poseže že naslednja odločitev, pričakovano DFR izpeljemo iz meseca začetka veljavnosti, dneve pred spremembo in po njej pa utežimo po delovnih dneh. Prikazujemo to pričakovano vrednost (expected value) in ne odstotkov verjetnosti po posameznih scenarijih: razbitje na verjetnostne scenarije je odvisno od izbire modela, zato je pričakovana vrednost preglednejša in manj občutljiva na izbiro metode.
Koliko je ECB obrestna mera znašala v zadnjem letu?
V zadnjem letu se je ECB deposit facility rate premaknila z 2,00 % na trenutnih 2,50 % (18. nov. 2026). ECB je ciklus zniževanja začela junija 2024 po obdobju dvigov 2022-2023, ko je mera dosegla vrh pri 4,00 %. Junija 2026 je po seriji znižanj prvič spet zvišala obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 2,25 % (velja od 17. junija 2026), septembra 2026 pa je sledil še en dvig za 0,25 odstotne točke na 2,50 % (velja od 16. septembra 2026). Zadnja odločitev (29. okt. 2026): brez spremembe (2,50 %).